Presoja ustavnosti in zakonitosti Odloka Vlade RS - obvestilo
Obveščamo vas, da Policijski sindikat Slovenije preko pooblaščene odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, vodi postopek presoje ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21 in 149/21), vključno s predlogom za zadržanje njegovega izvrševanja, na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Namen tega je, da Ustavno sodišče presodi, ali je odlok sploh skladen z Ustavo RS in področnimi zakoni, in ali se zato lahko sploh izvršuje.
Pojasnjujemo, da ima v skladu s 1. odstavkom 23. a člena Zakona o ustavnem sodišču reprezentativni sindikat pravico vložiti zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti, če so ogrožene pravice delavcev. Zato individualna pooblastila v predmetni zahtevi niso potrebna, saj ne gre za ustavno pritožbo[1] ali pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti, v kateri bi bilo treba izkazovati pravni interes posameznih članov.
Ponovno pa poudarjamo, da Policijski sindikat Slovenije podpira precepljenost državljanov in tudi ukrepe za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, vendar ne na način, da se kršijo ustavne pravice in da se ustvarja dvom v delovanje pravne države in delitev oblasti.[2] Uveljavitev takšne nedopustne prakse pomeni, da so lahko v naslednjih dneh, v obliki samovoljnih oblastnih aktov Vlade RS (tj. odloki), »na udaru« tudi druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ki zadevajo vse zaposlene oziroma vse državljane. S tem se podira »sistem zavor in ravnovesij« med posameznimi vejami oblasti, žrtve tega pa so zaposleni oziroma državljani.
In prav zato je pomembno razumeti, da je pri varovanju temeljnih vrednot pravne države potrebna enotnost vseh – prav povzročitev neenotnosti, razdora ali delitev ljudi na cepljene in necepljene je kot kaže osnovni cilj politične oblasti, da bi se »zamaskiral« neuspeh pri obvladovanju širjenja bolezni. Po mnenju Policijskega sindikata Slovenije so tako cepljenim kot necepljenim kršene osnovne človekove pravice, in sicer pravica do odškodnine, pravica do sodnega varstva in pravica do uveljavljanja drugega mnenja, saj Vlada RS cepljenje ni uvedla z zakonom, pa bi ga bila morala.
Glede na utemeljena pričakovanja po nadaljevanju sporne prakse s strani Vlade RS v škodo zaposlenih, vse uslužbence Policije, MNZ in IRSZN, ki še nimajo urejenega statusa članstva, vabimo, da se včlanijo v Policijski sindikat Slovenije, ki svojim članom poleg najvišjega standarda sindikalnega varstva in zavarovanja pravne zaščite, po ekskluzivnih pogojih omogoča možnost razširitve zavarovalnega kritja pravnega varstva ARAG tudi na njihove družinske člane.
Z novimi informacijami vas bomo sproti seznanjali.
[1] Zakon o US, 51. člen: »(1) Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.«. Zato se v skladu z 51. členom Zakona o ustavnem sodišču ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva, zaradi česar v tej fazi individualna pooblastila članic in članov niso relevantna oziroma so brezpredmetna.
[2] Odločba US RS, št. U-I-159/08-18, 11.12.2008, v delu o delitvi oblasti: »Poudarilo je, da ima dva pomembna elementa, to je ločitev posameznih funkcij oblasti ter obstoj zavor in ravnovesij med njimi. Prvi element zahteva, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene druga od druge, kar tudi pomeni, da so organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni drug od drugega oziroma niso isti. Absolutna izvedba načela ločitve oblasti ne obstaja, saj bi to pomenilo ne samo, da nosilci posamezne veje oblasti postavljajo sami sebe na funkcijo in le njej sami odgovarjajo, da si le sami določajo svojo pristojnost in da s svojimi odločitvami ne smejo posegati v področje druge veje oblasti. Zaradi tega je v sistemih, ki poznajo načelo delitve oblasti, kot drugi element tega načela postavljena maksima, da mora med posameznimi vejami oblasti obstajati sistem nadzora in ravnotežja (t. i. sistem zavor in ravnovesij), po katerem vsaka od teh vej oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, prav tako pa tudi do določene mere sodelovanje, saj si sicer ni mogoče predstavljati delovanja sistema državne oblasti kot celote.«.
